Če ste v zadnjih štirih letih kupovali očala, in če so v optiki ocenili, da premorete dovolj denarja, so vam najverjetneje priporočili dodaten filter za modro svetlobo (Blue Block), ki naj bi ščitil pred škodljivo modro svetlobo računalnikov in telefonov. Če ste se ujeli v prodajno zanko, je bil to žal nepotreben strošek. 

Blue Block filter je marketinški trik s katerim si je optična industrija z eno potezo razširila trg kar trikratno. Danes vsi delamo za računalniki in vsi imamo pametne telefone v katere gledamo takrat, ko nismo pred računalnikom. Po logiki proizvajalcev optičnih leč bi morali torej vsi začeti nositi očala. 

Samo v Evropski uniji je industrija optičnih leč vredna 25 milijard evrov. Potencialni zaslužki, če se trg ljudi, ki po nepotrebnem nosi očala razširi, so astronomski in zato vsi proizvajalci veliko vlagajo v oglaševanje škodljivosti modre svetlobe, financirajo razne raziskovalne inštitute… Slednji poskušajo oblikovati takšne študije, ki dokazujejo škodljivost modre svetlobe.

Računalniki in telefoni so škodljivi za oči, vendar ne zaradi modre svetlobe, temveč zato, ker preveč časa gledamo samo na blizu, izmenično bi morali namreč gledati na daleč in na blizu.

Če sedimo pred računalnikom, oči  prejemajo 100-krat manj modre svetlobe kot če bi gledali v spomladansko modro nebo. Meniš, da bi te bolela glava, če bi od jutra do večera zrl modro nebo? 

Kaj trdijo prodajalci, ki želijo dodatno zaslužiti?

  • Modra svetloba povzroča degeneracijo rumene pege (makule).  

V resnici ni dokazov, da bi takšna količina modre svetlobe imela učinek na oči živali in ljudi. Seveda je možno z močno svetlobo škoditi očem, a to se niti teoretično ne more zgoditi zaradi svetlobe zaslonov. Primer kjer do tega lahko pride je gledanje s prostim očesom v sonce ali dolgoletno delo na prostem brez uporabe zaščitnih očal.
Študije s katerimi dokazujejo škodljivost so na primer takšne, da zajcem 3 mesece po 16 ur na dan vse okoli kletke sveti 6 velikih modrih zaslonov tablic. To jasno nakazuje, da je bil eksperiment načrtovan s točno določenim namenom.

  • Modra svetloba povzroča naprezanje oči.  

Naprezanje oči povzroča konstantno gledanje na blizu, manj mežikanja in neprimerna svetlost zaslona; torej, nikakršne povezave z modro svetlobo.

Prepovedani oglasi

V Veliki Britaniji so že pred leti optiki Boots Opticians zaradi zavajanja prepovedali oglas filtra proti modri svetlobi. Enostavno ni dokazov, da bi ta svetloba z zaslonov škodovala očem. 

Edina dobra stran Blue Block filtrov je 100% UV zaščita. Leče z nižjo tanjšavo (1.49 in 1.56) same po sebi prepuščajo škodljivo UV svetlobo, zato je potreben dodaten filter. Ta filter v Della Spini vgrajujemo brezplačno in vse naše leče so v bistvu tudi sončna očala, saj imajo 100% UV400 zaščito. 

Kaj v resnici pomaga proti utrujenosti oči pred računalnikom?

  1. Pravilo 20/20/20; vsakih 20 minut za 20 sekund poglej 20 m v daljavo. 
  2. Na telefonu vklopi avtomatski nočni način (Dark/nigh mode).
  3. Zavestno čim več mežikaj.
  4. Na računalnik naloži https://justgetflux.com ali kak drug program, ki bo samodejno prilagajal svetlost zaslona.

Očala z filtrom za modro svetlobo so lahko celo škodljiva

Največ dokazov o vplivu modre svetlobe je pri izločanju hormona melatonin. Melatonin uravnava številne telesne ritme, med drugih tudi spalnega. Vsaka svetloba (še posebej modra) zmanjša izločanje tega hormona in posledično se telo ne pripravi na spanec. V primeru, da pred spanjem veliko uporabljate računalnik ali telefon in nimate vključenega nočnega načina (Dark/night mode), bi očala s filtrom za modro svetlobo dejansko pomagala. Težava bi nastala, če bi jih nosili tudi čez dan in s tem zavirali tvorjenje melatonina , ko naj bi se ta hormon po naravnem ciklusu izločal.

Povezava “znanosti” in korporacij

Profiti in prihodki podjetij v optični industriji so enormni. Zaradi specifičnosti industrije, ko se stvari med seboj ne morejo dobro primerjati, ampak je potrebna velika mera zaupanja v strokovnjake, ki nam blago prodajajo, so marže astronomske. Primerljive so s farmacevtsko industrijo; z bistveno  razliko: očala in leče so precej bolj nedolžne od zdravil. V prvi vrsti pri enožariščnih lečah vidiš enako dobro s tistimi za 10 €, 50 € ali 300 €, ker imajo vse enako dioptrijo. 

Razlikujejo se le v s prosim očesom nevidnih stvareh: ene imajo interefleksni sloj, druge ne, ene imajo hidrofobne premaze, druge ne, a razlike v proizvodni ceni so daleč od teh, ki se odražajo na ceni končnega izdelka. Da bi ustvarili navidezno neodvisno strokovnost, s katero opravičiti pretirane cene in prodajanje neuporabnih filtrov, se tako korporacije mnogokrat zatečejo k financiranju znanstvenih študij, za katere se že v naprej ve, kakšen mora biti rezultat. 

Kot primer vzemimo študijo doktorice  Celie Sánchez-Ramos iz leta 2012 v sklopu Harvarda, ki jo je financiralo podjetje Reticare,  ki prodaja filtre za modro svetlobo. Zgoraj je posnetek spletne strani te študije, ki je sicer bila umaknjena, a je še vedno je dostopna prek internetnega arhiva Archive. Kljub očitni pristranskosti je doktorica pred dvema letoma spet zaokrožila v svetovnih medijih z novo študijo, ki naj bi dokazovala škodljivost modre svetlobe. V nekaterih intervjujih raziskovalka celo odkrito promovira izdelke Reticare. 

Vsakdo naj se pred nakupom leč s filtrom za modro svetlobo vpraša:

Če modro nebo oddaja 100- krat več modre svetlobe kot računalnik, ali je res modra svetloba tista, zaradi katere me skelijo oči in boli glava? Ali res potrebujem filter za modro svetlobo ali je to samo nekaj, kar mi želi optik dodatno prodati?

Znanstvene študije za tiste, ki jih zanima to področje zanima še podrobneje:
1. Low-energy light bulbs, computers, tablets and the blue light hazard
2. Blue light improves cognitive performance
3. Computer vision syndrome (a.k.a. digital eye strain)