Dioptrijska očala so produkt, pri katerem mora kupec zelo zaupati prodajalcu. Parametri očal se zdijo natančni, a so v svojem bistvu subjektivni (dioptrija) oziroma nanje vpliva veliko faktorjev (debelina leče). Že sama dioptrija je takšna, da si jo kupec v resnici določi sam. Optometrist ga sicer strokovno vodi skozi proces, a na koncu je dejansko kupec tisti, ki pove, s katero dioptrijo vidi bolje.
Podobno je pri nakupu očal, le da so pri tem stvari še manj dorečene. Na primer pri tanjšavi leč. Kolikokrat je treba tanjšati leče, je odvisno od dioptrije, cilindra, kota cilindra, zenične razdalje, višine zenice in širine očal. Ni enostavne formule, ki bi jasno povedala, kaj in kako.
V tem zapisu sem pripravil seznam trikov, ki jih običajno optiki uporabijo zato, da bi strankam zaračunali več, kot je to potrebno:
- Prevečkrat tanjšane leče
Cene enkrat tanjšanih leč (indeks 1.56) in netanjšanih (1.5) so enake. Do približno dioptrije +-2,75 je popolnoma nepotrebno dajati večje tanjšave od 1.56, saj je razlika med tanjšavama 1.56 in 1.6 v debelini leče v rangu 0,1 – 0,3 mm, kar je popolnoma zanemarljivo. Enako se zgodi okoli dioptrije +-4,00, ko nekateri optiki kar zavzdihnejo s pripombo, da je to res že visoka dioptrija in je treba leče tanjšati trikrat (1.67). V resnici je tudi pri tem razlika v dejanski debelini leče pri tej dioptriji samo zanemarljivih 0,1 – 0,3 mm.
Za optimalno debelino očal pri minus dioptriji je zelo pomembna širina izbranega okvirja glede na zenično razdaljo. Bolj kot je zenica v sredini okularja, tanjši so robovi leč. S pravilno izbranim okvirjem se pogosto naredi celo več kot z dodatno tanjšavo.
- Dodatno zaračunavanje za antirefleksni sloj
V Sloveniji je danes težje kupiti očala brez antirefleksnega sloja, kot z antirefleksnim slojem. Večina enožariščnih leč je namreč narejenih vnaprej. Ne izdelajo se čisto od začetka, ampak so že pripravljene. Vse te leče že imajo antirefleks, saj je to danes standard, brez katerega ne gre. Kljub temu običajno v optiki to ponudijo kot doplačilo. A bi v resnici, če bi vztrajali, da ne želite antirefleksnega sloja, to optiku podražilo nabavno ceno leče, saj je ne bi mogel kupiti kot lečo iz zaloge, ampak bi jo moral delati posebej.
- Modri premaz (Blueblock) za zaščito pred modro svetlobo računalnikov in telefonov
Računalniki in telefoni škodujejo vidu. Zato, ker preveč časa gledamo preblizu in ne zato, ker bi karkoli slabega sevali. Strah pred modro svetlobo je optična industrija uvedla z razlogom, da si za nekajkrat razširi trg (saj danes vsi strmimo v zaslone), da lahko očala proda tudi tistim brez dioptrije, ter zato, da lahko ljudem, ki že nosimo očala, dodatno zaračunajo nekaj deset evrov več. Kaj je res in kaj ne, sem bolj podrobno napisal tukaj: https://blog.dellaspina.si/je-modra-svetloba-zares-skodljiva-resnica-o-nepotrebnih-blue-block-filtrih-na-ocalih/
- Visoke cene za visoke cilindre
Dioptrija je sestavljena iz sfere in cilindra (npr. -1,75 z -1,00 cilindra na osi 175). Večina ljudi ima sfero, približno dve tretjini ljudi ima majhen cilinder (do -2,00), okoli 10 % ljudi pa ima cilinder več kot -3,00. Kar se tiče leč, cilinder vpliva na njihovo debelino manj kot sfera. A ker ima visok cilinder tak strašljiv prizvok in ker je redek (samo 1 na 10), običajno optiki kupca prestrašijo in mu priporočijo večjo tanjšavo, kot je sploh potrebna.
